Kaj je dolgotrajna oskrba?
Dolgotrajna oskrba je brezplačna javna storitev, namenjena starejšim, bolnim ali invalidnim osebam, ki zaradi zdravstvenih ali starostnih razlogov potrebujejo pomoč pri vsakodnevnem življenju – pri negi, gospodinjstvu ali osnovnih opravilih. Njeno glavno poslanstvo je ohraniti dostojanstvo, samostojnost in občutek varnosti človeka v njegovem lastnem domu.
V ozadju dolgotrajne oskrbe ni zgolj sistem – temveč vizija družbe, ki ne pusti nikogar samega, ko z leti ali boleznijo življenje postane nekoliko bolj zahtevno.
Dolgotrajna oskrba vključuje različne oblike podpore in storitev, ki so prilagojene posamezniku: od oskrbe na domu, oskrbovalca družinskega člana, denarnega prejemka, do e-oskrbe in storitev za krepitev samostojnosti, ki delujejo tudi preventivno. Vse to omogoča, da ljudje čim dlje ostanejo v znanem in ljubljenem okolju.
Za vsakega upravičenca se pripravi osebni načrt, ki nastane v sodelovanju z uporabnikom in/ali njegovimi bližnjimi, oblikuje pa ga koordinator dolgotrajne oskrbe. Namenjen je temu, da vsak prejme oskrbo po svoji meri, skladno s svojimi zmožnostmi in potrebami.
Upravičenost do oskrbe se ugotavlja na podlagi posebnega ocenjevalnega orodja, ki poudarja dejansko samostojnost posameznika in skrbi za enako obravnavo vseh – saj imajo ljudje z enakimi potrebami pravico do enake pomoči.
Vstopne točke bodo organizirane v območnih enotah centrov za socialno delo, kjer bodo uporabniki lahko pridobili vse informacije in pomoč pri uveljavljanju svojih pravic.
Do dolgotrajne oskrbe so upravičene osebe, ki zaradi različnih zdravstvenih ali funkcionalnih omejitev ne zmorejo več samostojno opravljati vsakodnevnih osnovnih in podpornih opravil ter za daljše časovno obdobje ali trajno potrebujejo pomoč druge osebe.
Med upravičence sodijo:
- starejši posamezniki, pri katerih je zaradi starostne oslabelosti prišlo do zmanjšanja telesnih ali duševnih zmožnosti;
- osebe z dolgotrajnimi ali kroničnimi boleznimi ali posledicami poškodb, ki vplivajo na njihovo zmožnost samostojnega življenja;
- invalidne osebe, ne glede na starost, ki zaradi telesne ali senzorne okvare potrebujejo pomoč pri vsakodnevnih opravilih;
- osebe z zmanjšanimi intelektualnimi ali duševnimi sposobnostmi, ki zaradi svojih omejitev niso zmožne samostojno skrbeti zase.
Upravičenci so lahko otroci, odrasli ali starejši, če se ugotovi, da dolgoročno potrebujejo pomoč drugih oseb pri življenjskih opravilih, kot so osebna higiena, gibanje, prehranjevanje, oblačenje, uporaba stranišča in podobno.
Poleg zdravstvenega oziroma funkcionalnega stanja mora oseba za uveljavljanje pravice izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
- Zavarovanje za dolgotrajno oskrbo: Upravičenec mora biti zavarovan za dolgotrajno oskrbo vsaj 24 mesecev v zadnjih 36 mesecih pred vložitvijo vloge.
- Bivališče v Republiki Sloveniji: Upravičenec mora imeti urejeno stalno ali začasno prebivališče v Sloveniji.
- Uvrstitev v eno od kategorij dolgotrajne oskrbe: Oseba mora biti zaradi starostne oslabelosti, bolezni, poškodbe, invalidnosti ali zmanjšanih intelektualnih oziroma duševnih sposobnosti v daljšem obdobju ali trajno odvisna od pomoči druge osebe pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil. Uvrstitev v kategorijo se ugotavlja na podlagi:
-
- ocenjevalne lestvice ali
- zdravniškega izvida.
- Nezdružljivost s primerljivimi pravicami: Pravice do dolgotrajne oskrbe ni mogoče uveljavljati, če oseba že prejema:
-
- dodatek za pomoč in postrežbo po drugih predpisih,
- institucionalno varstvo po Zakonu o socialnem varstvu,
- osebno asistenco, razen če zakon o osebni asistenci določa izjemo.
Dolgotrajna oskrba vključuje različne oblike pomoči, storitev in podpore, namenjene osebam, ki zaradi starosti, bolezni, poškodbe ali invalidnosti dlje časa ali trajno potrebujejo pomoč pri vsakodnevnem življenju. Cilj oskrbe je omogočiti posamezniku čim bolj samostojno, varno in kakovostno življenje v domačem okolju.
Osnovne pravice so štiri in se med seboj izključujejo:
Oskrbovalec družinskega člana je lahko družinski član, ki se odloči, da bo nudil oskrbo svojcu in je le-ta uvrščenemu v 4. ali 5. kategorijo upravičenosti do dolgotrajne oskrbe.
- dolgotrajna oskrba na domu:
Pomoči pri osnovnih dnevnih opravilih
Namenjena je pomoči pri opravilih, ki jih oseba zaradi svojih omejitev ne zmore več izvajati samostojno:
- pomoč pri hranjenju, oblačenju, umivanju in osebni higieni,
- podpora pri uporabi sanitarij,
- pomoč pri vstajanju, ležanju, hoji ali premikanju,
- pripravi na spanje in počite,
- spremljanje in podpora pri vsakodnevnih aktivnostih in
- pomoč pri drugih osnovnih dnevnih opravilih.
Pomoči pri podpornih dnevnih opravilih
Gre za pomoč pri osnovnem vzdrževanju bivanjskega okolja in prehrane:
- pomoč pri gospodinjskih opravilih,
- nakupu živil in življenjskih potrebščin,
- prinašanje ali priprava obrokov, ter postrežba,
- čiščenje in osnovna ureditev bivalnih prostorov,
- pranje, sušenje in zlaganje perila,
- pomoč pri enostavnih hišnih opravilih,
- spremstvo uporabnika v povezavi z izvajanjem storitev dolgotrajne oskrbe,
- druga podporna dnevna opravila.
Zdravstvena nega, vezana na osnovna dnevna opravila
Storitve zdravstvene nege so:
- spremljanje vitalnih funkcij in drugih parametrov,
- spremljanje zdravstvenega stanja uporabnika,
- pripravo, dajanje in nadzor nad jemanjem zdravil,
- preprečevanje razjed zaradi pritiska,
- druge storitve zdravstvene nege, vezane na osnovna dnevna opravila.
Oseba, ki je upravičena do dolgotrajne oskrbe, je upravičena tudi do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter do e-oskrbe
Dodatni storitvi, ki se lahko uveljavljata skupaj z vsemi osnovnimi storitvami, razen v primeru koriščenja celodnevne dolgotrajne oskrbe v instituciji, sta:
- e-oskrba:
E-oskrba je namenjena večji varnosti in povezanosti uporabnikov na daljavo:
- gumb za klic v sili in drugi tehnični pripomočki,
- vzpostavitev videoklica ali povezava z zdravstveno službo,
- spremljanje vitalnih funkcij na daljavo (če je vključeno).
- storitve za ohranjanje in krepitev samostojnosti.
Storitev za ohranjanje in krepitev samostojnosti je namenjena preprečevanju poslabšanja stanja upravičenca in zmanjševanju potreb po pomoči. Storitve izvajajo socialni delavci, delovni terapevti, fizioterapevti, magistri kineziologije in socialni gerontologi in zajema:
- storitve psihosocialne podpore,
- post diagnostične podpore osebam s sindromom demence in
- svetovanje za prilagoditev bivalnega okolja.
Oddaja vloge
Postopek se začne z oddajo vloge za dolgotrajno oskrbo na vstopni točki, ki je Center za socialno delo Osrednja Slovenija – Zahod (Ljubljanska cesta 7, 1330 Kočevje).
Vlogo lahko vloži:
- zavarovanec,
- njegov pooblaščenec ali
- zakoniti skrbnik.
Obisk svetovalca na domu
Po prejemu vloge vas bo kontaktiral svetovalec za dolgotrajno oskrbo, zaposlen na vstopni točki. Skupaj se boste dogovorili za obisk na vašem domu, kjer bo svetovalec zbral vse potrebne podatke za oceno upravičenosti do storitve.
Priprava ocene in odločba
Na podlagi ocene svetovalca Center za socialno delo izda odločbo, v kateri je določena kategorija dolgotrajne oskrbe (od 1 do 5). Kategorija določa, koliko ur pomoči na mesec vam pripada.
Izbira izvajalca storitev
Ko prejmete odločbo, se lahko sami odločite, kdo bo vaš izvajalec. Če se odločite za Zavod za pomoč in oskrbo na domu Kočevje, vas bomo z veseljem vključili v naše storitve.
Osebni načrt oskrbe
Skupaj s koordinatorjem za dolgotrajno oskrbo (pri našem zavodu) boste pripravili osebni načrt, ki določa:
- katere storitve boste prejemali,
- v kakšnem obsegu,
- kako pogosto.
Začetek izvajanja storitev
Dolgotrajna oskrba se nato začne na vašem domu, v dogovorjenem obsegu in načinu. Storitev izvajamo redno, spoštljivo in prilagojeno vašim potrebam.